Opozorilo
  • JUser: :_load: Ne morem naložiti uporabniku id: 62

Študentski kotiček

Vse študente in dijake vabimo, da s svojimi prispevki oblikujejo študentski kotiček na naši spletni strani.

Prispevke pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. in v polje Zadeva/Subject vpišite "Študenti DMSBZT Gorenjske"

Strokovni prispevki študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin 
-----------------------------------------------------------------------------

 

PROMOCIJA ZDRAVJA SKOZI VIDIK MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA - Vesna Kondić
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
Teoretična izhodišča: Namen raziskave je proučiti učinkovitost programov promocije zdravja s poudarkom na vidiku medgeneracijskega sodelovanja.   
Metoda: V empirični neeksperimentalni kvantitativni raziskavi so bili podatki zbrani na namenskem vzorcu 60 anketirancev (ženske 65%, moški %; starost: 22 do 35 let) s pomočjo anketnega vprašalnika in ček liste ter obdelani s statističnim programom SPSS verzije 18.0 (p=<0,05). Povezave med proučevanimi odvisnimi spremenljivkami so bile narejene s hi-kvadrat testom in eno-faktorsko analizo variance.
Rezultati: Udeleženci menijo, da so tako mladi (PV = 4,3) kot tudi starostniki (PV = 4,0) pomembni za našo družbo ter da je promocija zdravja skozi vidik medgeneracijskega sodelovanja zelo primerna (PV = 4,0) (lestvica 1-5). Preiskovanci najbolj zaupajo medicinski sestri z 10 let delovne dobe (31,7%) in si želijo poučevanja o zdravju s strani starejše diplomirane sestre (PV = 3,6). Rezultati opazovanja o učinkovitosti programov promocije zdravja prikazujejo, da je najbolj kakovostno delovala skupina, ki jo je vodila medicinska sestra mlajše starosti od udeležencev (p<0,001).
Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da so mladi pomembni za našo družbo in da je medgeneracijsko sodelovanje danes nujno potrebno. Pokazalo se je tudi, da je ne glede na izražene želje udeležencev po izvedbi programov promocije zdravja s strani starejše diplomirane medicinske sestre, po njihovi oceni najbolj kakovostno delovala diplomirana medicinska sestra mlajše starosti od udeležencev.

Ključne besede: zdravstvena vzgoja, staranje, starejši, diplomirana medicinska sestra

 

VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA ROČNE SPRETNOSTI PRI IZVAJANJU INTERVENCIJ ZDRAVSTVENE NEGE - Zala Marn
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
Teoretična izhodišča:  V seminarski nalogi smo predstavili in razložili psihični vpliv študentov na ročne spretnosti pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Ker se med ljudmi pojavlja vse več pomanjkanja časa, izgorelost, neprespanosti, smo se odločili, da raziščemo vpliv stresa, spanja in jeze pri naših študentih.

Cilj: Z raziskavo smo želeli raziskati psihični vpliv na ročne spretnosti pri izvajanju intervencij zdravstvene nege.

Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Med študente 1. letnika rednega in izrednega študija VSZNJ, smo preko spletne strani Survey Monkey, poslali anketne vprašalnike. Vprašalnik je imel 17 vprašanj. Vseboval je tudi demografske podatke o študentih. Vprašanja so se nanašala na psihičen vpliv na ročne spretnosti pri izvajanju intervencij zdravstvene nege.

Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje VSZNJ dobro poznajo psihičen vpliv na ročne spretnosti. Opazili smo tudi, da je veliko naših študentov nesamozavestnih, saj ne zaupajo dovolj v svoje ročne spretnosti. Dober rezultat raziskave pa je bil ta, da je kar 33% anketiranih študentov označilo odgovor, da svoje ročne sposobnosti ocenjuje z oceno 5. Zelo nas je zmotilo tudi to, da kar 50% anketiranih študentov včasih preklinja in tako meče slabo luč na poklic medicinske sestre, saj naj bi ta bila tudi vzor drugim ljudem.

 

 

VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z BOLEČINO - Kim Peternel
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:

Teoretična izhodišča: Bolečina je pogost pojav, ki paciente spremlja vsak dan. Pomembno vlogo pri lajšanju bolečin in pri boljšem splošnemu počutju pacienta ima medicinska sestra. Ta naj bi v skladu s kodeksom etike medicinskih sester pacientu pomagala lajšati bolečino in mu stati ob strani.

Cilj: Z anketo pa bi želela ugotoviti, če medicinske sestre res upoštevajo kodeks etike in se dovolj empatično postavijo v pacientovo vlogo, ko ta čuti bolečino.

Metoda: Anketa

Rezultati: Ugotovili smo, da je večina medicinskih sester prijaznih do pacientov z bolečino, vendar se ne pokažejo dovolj razumevanja do pacientov. Trudijo se, da bi njihova bolečina izginila. Pacienti z bolečinami so odnos medicinske sestre pri osebnem zdravniku do njih ocenili s povprečno oceno 8.27 na lestvici od 1 do 10.


ODNOS ŠTUDENTOV DO SOCIALNIH OMREŽIJ NA VISOKI ŠOLI ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE - Maja Podojsteršek
Celoten prispevek v PDF obliki


Izvleček:
Iz leta v leto se uporaba socialnih omrežij strmo povzpenja. Število uporabnikov socialnega omrežja Facebook se bliža 600 milijonom, Wikipedia obsega več kot 14 milijonov člankov v 260 jezikih, v maju 2010 je Youtube v enem dnevu presegel 2 milijardi ogledov videoposnetkov, uporabniki vsako minuto prenesejo v to socialno omrežje za 24 ur video vsebin, v socialnem omrežju Twitter ustvarijo uporabniki na dan 50 milijonov kratkih sporočil …
Zaradi naštetega nas je zanimalo, kakšen odnos do socialnih omrežij imajo študenti na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju VŠZNJ). V seminarski nalogi opisujejo, kaj sploh so socialna omrežja, in predstavljamo, kako le-ta delimo. Danes obstaja termin »internetni otroci«, to so otroci, ki si življenja brez socialnih omrežij enostavno ne znajo več predstavljati. Ljudje so socialno povezani z vse večjim številom zelo različnih ljudi, ki živijo na različnih koncih sveta. Zaradi tega so postale razdalje v socialni prepletenosti človeštva manjše.


PODPORNO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI SISTEM D OREM - Darja Potočnik
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
Seminarska naloga jetemeljila na opisovanju podporno vzgojno izobraževalnega sistema teoretičarke Dorothee Orem ter iskanju odgovorov na vprašanje, ali so pacienti dovolj poučeni, da lahko v določenem bolezenskem stanju poskrbijo sami zase in si izboljšajo kvaliteto življenja. Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki niso odvisni od zdravstvene nege, s samooskrbo nimajo težav, dokler imajo zanjo dovolj samozavesti in motivacije. Na to imata velik vpliv podpora in zaupanje medicinske sestre oz. tistega, ki pacienta poučuje tehnik samooskrbe.



ZDRAVSTVENA NEGA KOT PROFESIONALNA DISCIPLINA – KAZALCI- Teo Žijan
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
Sestavek govori o vprašanju ali je zdravstvena nega obravnavana kot profesionalna disciplina in ali doseže vse kriterije profesionalne discipline. Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja in sicer deskriptivna kompilacija. Za naš namen opredelitve zdravstvene nege kot profesionalne discipline sta upredeljena avtorja Wilensky in Lebaux (1958) ter njuna teorija Proces profesionalizacije, ki je izšel v njuni knigi Society and Social Welfare (1958). Zdravstvena nega je dokaj mlada disciplina, katere začetek je zabeležen v drugi polovici 19 stoletja. Skozi zelo kratek čas se je razvila v profesionalno disciplino katero poznamo danes. Ugotovljeno je bilo, da zdravstvena nega dosega vse kriterije profesionalizacije ter, da zaradi svojega kontinuiranega izobraževanja zagotavlja poklicu zdravstvene nege avtonomnost. Vendar pa zdravstvena nega pri doseganju kriterijev profesionalizacije naletava na stalne ovire, med drugim tudi podrejanje medicinskih sester, ki dajejo javnosti napačno sliko o svojem poklicu. 


KONTINUITETA ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE KRONIČNEGA BOLNIKA - Alenka Šmid
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
Kontinuirana zdravstvena obravnava postaja vse bolj pomembna v zadnjem obdobju, saj se zdravstveni sistem srečuje s povečanim številom kroničnih obolenj, zato se sistem obravnave podaljšuje na primarno raven, kar se kaže s skrajševanjem ležalnih dob v bolnišnicah. Na te spremembe vpliva predvsem staranje populacije, ki pa bo v prihodnosti še večji. Zdravstveni sistemi povsod v razvitem svetu so pred izzivom, kako za čim manj denarja zagotoviti kvalitetno, varno zdravstveno oskrbo za svoje državljane. Vsi se zavedajo, da so potrebne strukturne spremembe, za kar je potreben čas, znanje, volja in denar. Marsikje so se s temi izzivi že uspešno spopadli in so tistim, ki hodijo za njimi vzor in inspiracija. Veliko delo čaka zdravstveno nego in medicinske sestre, ki bodo v prihodnosti nosile večje breme, saj se načrtuje, da se bo del kompetenc, ki jih je do sedaj opravljal zdravnik prenesel na njih. To nam vsem medicinskim sestram lahko predstavlja dodaten izziv, da se dokažemo kot sposoben partner pri zagotavljanju kvalitetne zdravstvene oskrbe.


ORODJA ZA MERJENJE IN SPREMLJANJE KAKOVOSTI - Branka Toman
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček:
V zadnjem času je raziskovanje zdravstvene nege izredno napredovalo. Napredovanje raziskovalne dejavnosti v zdravstveni negi in večja izobraženost medicinskim sestram omogoča uporabo raziskovalnih metod za raziskovanje določenega pojava.
V seminarski nalogi z naslovom Orodja za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe sta bili  predstavljeni različni metodi znanstvenega raziskovanja,  različna orodja, ki jih raziskovalci kakovosti v zdravstveni dejavnosti lahko uporabljajo za ocenjevanje in merjenje kvalitete procesov v zdravstveni negi, ter metode merjenja kakovosti v slovenskem prostoru.


STRES NA DELOVNEM MESTU REŠEVALCA V ZDRAVSTVENEM DOMU IDRIJA-študentska konferenca - Tilen Sedej
Celoten prispevek v PDF obliki

Izvleček: 
Teoretična izhodišča: Študija daje vpogled v premagovanje stresa v intervencijskih službah. Obravnava problematiko premagovanja stresa v ekipah NMP.
Cilji: Ugotoviti na kakšen način člani ekipe NMP premagujejo stres ob prihodu na izhodišče v Zdravstveni dom Idrija.
Metoda: Kvalitativno zbiranje podatkov s pomočjo opazovanja in pogovorov.
Rezultati: Pojmi, s katerimi so poimenovane določene izjave, so smiselno povezani. Združene so enake, oziroma podobne kode, ki se nanašajo na premagovanje stresa po opravljenih intervencijah, v službi in izven delovnega časa.
Razprava: Dobljeni rezultati so različni, imajo pa določene skupne točke. Reševalci in medicinske sestre stres premagujejo vsak na svoj način. Izven delovnega časa so to najrazličnejše aktivnosti, v službi pa večina daje poudarek na komunikacijo in pogovor s sodelavci. Nekateri, sploh izkušenejši navajajo, da bi se na razpravah po intervencijah dalo marsikaj postoriti in dodelati. Raziskave na tem področju so potrebne.