Izlet v Posavje 2009

Anamarija Krznar – Čop
Ivanka Živič

Upokojene članice DMSBZT Gorenjske gremo na izlet

Obetal se je lep in sončen jesenski dan, ko smo se upokojene medicinske sestre iz Gorenjske odpravile na naš letni izlet. Naš cilj je bilo spodnje Posavje.

Prve smo vstopile na Bledu. Prišle so tudi bohinjske ״lepe Minke״, kot jim pravimo. Do Kranja nas je bilo le pet. V Kranju pa so se nam pridružila mladostno razpoložene medicinske sestre. Kmalu je bil živ - žav popoln.  Medicinska sestra Ivanka nas je presenetila z raznimi zelo okusnimi sladkimi dobrotami. Ivanka iz Bohinja pa nam je prinesla pristni domači zdravilni napitek.

Na prvi kavici smo se ustavili v Trebnjem. To je večji kraj ob reki Temenici. Tukaj je bil doma zelo znan misijonar Friderik Baraga, ki je deloval med severnoameriškimi indijanci. Naša sopotnica Vera po poreklu domačinka iz teh krajev, dobra poznavalka sedanjih življenskih razmer, nas je seznanila o življenju starostnikov tega območja. Imajo zelo sodobno zgrajen dom za starejše občane glede na prostorsko udobnost. Urejeno imajo tudi zelo solidno dnevno varstvo za širše območje. Tudi Trebnje se ponaša z gradom, ki je viden iz glavne ceste. V nadaljevanju poti smo videli še nekaj gradov in sicer v Karteljevem, Strugi in v Brežicah.

Peljemo se skozi Krakovski gost, ki je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji, ki je od leta 1952 zakonsko zaščiten.

Prispeli smo v mesto Brežice, ki je gospodarsko, kulturno, zdravstveno in upravno središče področja južne Slovenije. Kraj je postal mesto sredi 14. stoletja in je bil obmejna trdnjava proti Madžarom in Turkom. To območje je imelo pomembno vlogo v času kmečkih uporov. V teh krajih je okupator l.1942 izselil slovenstvo in naselil kočevske in druge Nemce.

Naši želodčki so že signalizirali potrebo po hrani in pijači, zato smo se ustavili v restavraciji Štefanič in si privoščili toplo malico. Ko smo se okrepčali smo nadaljevali pot proti Bizeljskem. 

Ustavili smo se pri župnijski cerkvi svetega Lovrenca. Tukaj je od l. 1820 – 1825 kaplanoval Anton - Martin Slomšek. Pričakal nas je prijazen župnik in nam povedal mnogo zanimivega. Razkazal nam je cerkev in muzej.

V Stari vasi smo bili pri Isteniču, ki je zelo priznan vinogradnik in vinar, ki proizvaja dobre šampanjce, nekaj smo jih poizkusili. Gledali smo tudi multivizijo o nastanku in delovanju te firme.

V bližini se nahaja znana repnica. To je bila nekoč podzemna votlina  namenjena predvsem  shranjevanju ozimnice, danes pa se uporablja zaradi konstantne temperature za vinsko klet. Nekaj teh vin smo tudi poizkusili. Lastnica Jožica, rekli ji bomo kar gospa Repnica nas je zabavala do gromkega smeha.

Nahajali smo se v bližini Pišec zato so sodelovke pokojne medicinske sestre Travnikar Manje tukajšnje domačinke, ki je delala na Golniku, obiskale njen grob prižgale svečko in se v tišini poslovile od nje, pogreb je bil pred nekaj dnevi.

Nadaljujemo do vasi Bela gorca na turistično kmetijo, ki se imenuje Balon. Domači sin nas je pričakal s harmoniko. Čeprav je bila za nami že kar dolga pot, so nas hitro zasrbele pete. Sledilo je pozno kosilo, ki je bilo odlično. Veselje se je nadaljevalo ob glasbi in plesu do teme. Nakupili smo si tudi domačih mesnin. Prišel je čas odhoda, kjer nas je harmonikar pospremil prav na avtobus. Že po tem veste, da je bilo razpoloženje na višku. Ko smo se vračali proti domu nam je sopotnica Vera prebrala svoj pismen povzetek izleta v verzih.

Kaj naj še rečem, bile smo na izletu, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu.

Ivanka pripravila si nam lep dan, hvala ti.

Kranj, 13.10.2009                                                        
                            

Bizeljsko, 26.09.2009 – udeleženci izleta