Opozorilo
  • JUser: :_load: Ne morem naložiti uporabniku id: 69

Izlet v Posavje 2008

Izlet upokojenih medicinskih sester DMSBZT-Gorenjske v Posavje

Nismo še pozabili prijetnih doživetij z obiska doline Soče, že smo se začeli pripravljati na nov izlet. Organizirala ga je naša požrtvovalna predsednica Ivanka. Sekcija upokojenih medicinskih sester DMSZT Gorenjske se je tokrat odpravila v Posavje.

Pot smo začeli že na Bledu in s postanki do Kranja napolnili avtobus. Ni šlo brez kavice na Trojanah, z nekaterimi okusnimi in nekoliko močnejšimi okrepčili pa smo bili postreženi že na avtobusu. V gostilni pri Laškem smo se ustavili  za daljši čas na okusno toplo malico, da smo lažje zdržali do precej poznega kosila. Potem pa nas je pot vodila v Sevnico na Sevniški grad. Grad, ki leži na vzpetini s prelepim razgledom na Sevnico, je na srečo preživel vojni in povojni čas in ostal dokaj dobro ohranjen. Po letu 1945 je bil zaradi različnih stanovalcev  izropan in nekoliko poškodovan. V svojem večstoletnem obdobju je bil večkrat povečan, dograjevan, pozidan z obrambnimi stolpi. Ima veliko dvorišče z arkadnimi hodniki, katerih stropi imajo lepe baročne poslikave. Največja zanimivost je soba s freskami Štirje letni časi. V gradu je ohranjena sobana z renesančno opremo, ki služi kot poročna dvorana. V še večji in lepši sobi pa je urejena konferenčna dvorana. V gradu sta še gasilski in šolski muzej, kjer smo preizkusili nekdanje šolske klopi in si ogledali še druge zgodovinske šolske pripomočke. Stalna razstava Kamni govorijo v kletnih prostorih nas seznani z življenjem prebivalcev tega predela v rimski dobi. Na obdobje protestantizma spominja uspešno restavrirana Lutrovska klet v neposredni bližini gradu.

Z gradu nas je pot vodila v popolnoma drugačen svet, tja kjer so našli skrbno in razumevajoče zavetje tisti, ki zaradi bolezni - duševne in telesne prizadetosti ne morejo skrbeti sami zase. Obiskali smo Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Prijazno dobrodošlico sta nam izrekli glavna sestra ga. Natalija Koprivnik in socialna delavka ga. Marija Zidar. Ob osvežilni pijači in okrepčilu sta nam vsaka s svojega delovnega področja pojasnili organizacijo, delovanje in posebnosti dela v zavodu. V domu je trenutno 295 varovancev. Najmlajši ima 28 let. Večina ostaja pri njih do konca življenja, saj mnogi nimajo svojcev in le redki se še vrnejo na svoj dom. Delovanje zavoda je prilagojeno sposobnostim varovancev in tako so v domu poleg zdravstvenega in negovalnega osebja zaposleni tudi delavci drugih poklicev (delovni terapevti, likovni pedagogi, psihologi) in nekateri zunanji sodelavci. Tako lahko varovanci svoje sposobnosti razvijajo pod vodstvom različnih mentorjev v posebnih delavnicah in ateljejih. Odhajajo tudi na izlete, na smučanje, na morje in na kopanje v zdravilišče Laško. Prostore doma smo si ogledali v dveh skupinah in bili navdušeni nad urejenostjo prostorov in bivalnimi razmerami. V sklopu doma so tudi varovana stanovanja, kjer živijo tisti, ki lahko še sami skrbijo zase. Vsepovsod veje umirjenost in domačnost. Dom smo zapustili z mislijo, da tudi ljudje, s katerimi življenje ni bilo najbolj prijazno, v njem najdejo varno zatočišče in razumevanje. Hvala vodstvu doma za prijazen sprejem ter za vodenje ga. Mariji in ga. Nataliji.

Ob obilici dogodkov in doživetij je čas hitro minil in morali smo pohiteti na pozno, a obilno kosilo na kmečki turizem pod Lisco. Naš program smo izpolnili še z vožnjo do Tončkovega doma na Lisci in se sprehodili na vrh. Vidljivost po daljni okolici ni bila najboljša, vseeno pa nas je zelenina okolice in obširnega travnika na vrhu navdušila. S polnimi pljuči smo zadihali svež zrak in se odpravili navzdol.

Bil je sicer že mrak, pa vseeno smo se ustavili v Zagorju in se odpravili na pokopališče ter se na grobu pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška poklonili njegovemu spominu.

Odpeljali smo se proti domu zadovoljni in srečni, da smo preživeli lep in nepozaben dan.

 

Anica Bajt, Ivanka Živič, Marjan Žagar