Izlet v ČADRG

Jana Zupan
TERAPEVTSKA KOMUNA ČADRG – ŽIVLJENJE PO DESETIH NAČELIH »SKUPNOSTI SREČANJE«

Čadrg je idilična gorska vasica nad Tolminom, kjer je v opuščeni vaški šoli našla svoje prostore terapevtska komuna Don Pierina – Skupnost Srečanje. Skupnost deluje pod okriljem Karitasovega zavoda Pelikan. Program skupnosti pomaga zasvojencem priti iz začaranega kroga odvisnosti.Upokojene članice DMSBZT Gorenjske se vsako leto odpravimo na enodnevni izlet, katerega program je sestavljen iz turističnega in strokovnega dela. V mesecu juniju smo se odpeljali v Čadrg, gorsko vasico, ki ima okoli 50 prebivalcev in leži v naročju tolminskih hribov. Na poti preko Vršiča (nekoč imenovano Kranjsko sedlo), ki je s 1611m najvišji cestni prelaz v Sloveniji, smo po 49. cestni serpentini naredili postanek za ogled Korita Mlinarice. Od parkirišča, ki se nahaja ob cesti Vršič – Bovec pa smo se sprehodili do razgledne ploščadi, s pogledom na spodnji del hudournega potoka Mlinarice, ki je svojo pot našel med skalovjem in se pred sotočjem s Sočo zoži v edinstvena korita. Po ogledu 8m visokega slapu in korit, ki predstavljajo naravni spomenik Triglavskega narodnega parka, smo nadaljevali vožnjo do Tolmina. Od tam pa smo se z manjšima lokalnima avtobusoma odpeljali navkreber, prečkali Hudičev most nad sotesko Tolminke in po strmi, ozki cesti prispeli do eko vasice Čadrg, ki leži 700 m nad morjem.

Po sprejemu z dobrodošlico na ekološki turistični kmetiji »Pri Lovrču«, katere glavna kmečka dejavnost je prireja mleka, ki ga v vaški sirarni predelajo v znani avtohtoni sir Tolminc in albuminsko skuto, nas je domačin, g. Ludvik odpeljal na ogled vasi in 20 minutni sprehod do Žlejžna. Razgledna točka leži na prepadnem robu nad dolino Tolminke in ponuja čudovit razgled na okoliške hribe in gore ter na cerkev v Javorci, ki so jo zgradili vojaki na soški fronti sredi 1. svetovne vojne. Po pogovoru z našim vodičem o vaški zgodovini in sedanjem življenju v Čadrgu, smo se po kratkem polurnem sprehodu vrnili nazaj v vas.
Pred nami je bil obisk terapevtske komune, ki so jo vaščani soglasno sprejeli, ko so z referendumom odločali o prihodnosti zapuščene stavbe osnovne šole. Sprejel nas je Jure, prvi med odgovornimi in je med štirimi fanti že najdlje bival v komuni. Razdelili smo se v dve skupini. Predstavili so nam bivalne prostore, okolico in režim bivanja v terapevtski skupnosti, ki je namenjena zdravljenju in rehabilitaciji uživalcem različnih strupenih in škodljivih snovi: drog, tablet, alkohola, … Fantje so povedali, da zanje življenje v komuni ni več težko, ko sprejmejo strog – vojaški režim v njej. Enkrat na teden ali štirinajst dni jih obišče strokovni delavec (bil je prisoten tudi ob našem obisku), ki je strokovni vodja, spremlja izvajanje terapevtskih načrtov, koordinira time delavcev, ki obiskujejo komuno in nudijo tehnično podporo ali intervenirajo po potrebi – v obliki pomoči, pogovora. Fantje imajo samooskrbni način življenja (pridelujejo zelenjavo in sadje ter vzrejajo živali za meso). Vse delajo sami, po točno določenem urniku. Imajo tablo odgovornosti. Tiste, ki ne upoštevajo pravil, doletijo kazni, ki si jih dajo sami: dodatno morajo npr. pripravljati mizo za kosilo ali večerjo ali pomiti posodo po večerji in podobno. Sami kuhajo. Ko se posameznik nauči kuhanja, je razporejen na drugo dejavnost. Trikrat na teden imajo pogovore o vrednotah, problemih, občutkih, ki jim pomagajo spreminjati miselnost. Enkrat mesečno imajo dovoljen izhod v knjižnico. Vedno gresta skupaj dva člana. V dnevnem prostoru lahko sedijo na kavču samo zvečer ob branju ali kadar dobijo obisk. Če želijo, enkrat na teden molijo. Poleti pa ob kipu Marijine podobe na vrtu, od koder je prelep razgled na dolino, ob sobotah, ob 21. uri predvajajo Avo Marijo. Določen red vlada tudi v spalnicah. Postelje morajo biti postlane na točno določen način, določena je tudi razdalja med brisačami na vznožju postelje. Prav tako se na določen način zlaga tudi obleka v omarah. Spalnico počistijo vsak dan, na dva dni pa pomijejo tudi tla. Kdor je zadolžen za shrambo, prinese točno količino hrane , ob točno določeni uri v kuhinjo. Določen je tudi čas za gledanje televizije. Dnevno lahko gledajo poročila in šport, trikrat tedensko film. Če pa želijo gledati kaj več, mora biti posebej odobreno in v zameno za kakšno drugo oddajo. Dvakrat na teden imajo prostočasne aktivnosti: šport, igre, šah, fitnes, …

Za delovanje Skupnosti Srečanje ter za pripravo in vstop novih kandidatov je zadolžen Zavod Pelikan – Karitas. Priprave opravlja skupina strokovnih delavcev v okviru pripravljalnega centra. Cilj terapevtskega programa, ki traja do 3 leta, je sprememba načina razmišljanja, odkrivanje samega sebe in pridobivanja novih vrednot in navad v življenju. Pri tem pa jim pomagajo usmeritve, napisane v naslednjih sprejetih načelih skupnosti:
1. poštenost in pravičnost,
2. odgovornost in žrtvovanje (kar delaš, delaš za svoje dobro),
3. ljubezen in pozornost odgovornega,
4. delaj, kakor da bi bil tisto, kar želiš biti,
5. kdor ne dela, naj ne je,
6. kolikor boš dal, toliko boš sprejel,
7. imej zaupanje v svojo skupino in tistega, ki se ukvarja s teboj,
8. bolj išči in se trudi, da boš ti razumel druge, kakor pa to, da bodo drugi razumeli tebe,
9. bolje je dajati kakor prejemati,
10. ne moreš napredovati, če ne vključiš v svoj napredek drugih.
Obisk komune nam je vsem ponudil še eno novo izkušnjo v življenju, ki se je vsakega izmed nas globoko dotaknila na svoj način.

Po programu izleta se nam je pred ogledom vaške sirarne že prileglo kosilo – z jedmi, značilnimi za tolminske hribe. Polni vtisov naravnih lepot in zgodb ljudi, ki so zaradi zasvojenosti padli »na dno« in so v tem idiličnem kraju, med prijaznimi domačini našli pot, ki jih vodi »iz brezna«, smo se vračali skozi vas Log pod Mangartom, ki jo je leta 2000 zasul hud zemeljski plaz. Vas je sedaj znana tudi po najdaljšem viaduktu v naših Julijcih, dolgem 128 m, zgrajenem čez dolino Mangartskega potoka. Na prelazu Predel smo vstopili v Italijo, kjer leži slikovito Rajbeljsko jezero. Vas sama pa je bila v preteklosti znana po rudniku cinka in svinca. Med vožnjo od mejnega prehoda v Ratečah proti Jesenicam, Radovljici in Kranju smo se postopoma poslavljali, bogatejši za še eno novo izkušnjo s strokovnega področja in za prijetno izletniško druženje, ki ga vsako leto organiziramo ob pomoči stanovskega društva, DMSBZT Gorenjske.