Poročilo za leto 2020

 

Udeležba vodstva društva skupaj s poslanci društva na 33. redni volilni Skupščini Zbornice – Zveze

 

Spletna udeležbna na 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege Slovenije 

 

Spletna udeležba skupaj z izvršnim odborom društva na prednovoletni svečanosti Zobornice – Zveze

 

Društvo je zaznamoval skupni angažma za pridobitev ustreznih pralnih mask. Pri tem nam je v veliko brezplačno pomoč priskočila Mestna šivalnica Kranj. Tiste zavode, pri katerih je bil odziv, smo dodatno oskrbeli z medicinsko tehnično opremo. Tako z merilci krvnega tlaka, pulznimi oksimetri in brez kontaktnimi merilci telesne temperature. Prav tako nas je ves čas spremljala skrb, kako postopati s strokovnimi vsebinami. Pred nami je bil informacijski izziv, ki smo ga z skupnimi močmi in sodelovanjem društvenega informatika, v jesenskem času uspešno lotili ter uredili uporabo spletne platforme Google meet, za društveno rabo. Obvezne vsebine za podaljšanje licence, samo tako v zadnjem delu leta tudi izpeljali. Prav tako smo imeli preko omenjene strani E – sejo izvršnega odbora in spletno podelitev priznanj Srebrni znak in naziv častni član društva za leto 2020. 

 

 

RESNICA ALI IZZIV KORONE, Jana Lavtižar, mag. zdr. nege

 

Bliža se mesec marec, ko bo minilo leto dni, ko je korona na glavo postavila celo Gorenjsko, celo Slovenijo, pravzaprav cel svet. Epidemija je z ukrepi omejila naše navade in gibanje. Stisk roke, ki nam je toliko pomenil, objem, poljub vsemu temu, smo se kar naenkrat morali odpovedati. Z besedami: potrpimo kak mesec pa bo bolje, smo se podali na pot za katero nismo vedeli, da bo trajala in trajala in, da se bodo na tej poti stvari zaostrovale do konca. Z zaostrovanjem pa smo zdravstveni delavci dobili nove naloge. Medtem pa se je v javnosti ves čas pojavljalo eno in isto, da korone ni in, da gre vse skupaj za zaroto.

V prvem valu smo se na gorenjskem dobro obvarovali korone. Primarno zdravstveno varstvo je organiziralo kovid ambulante, socialno varstveni zavodi so pripravljali rdeče in sive cone, bolnišnice organizirale kovid oddelke. Pripravljali smo se na nove izzive in se hkrati potiho veselili poletja, oddiha, počitnic z našimi najdražjimi. Čas dopustov je za nas zdravstvene delavce hitro minil, saj smo se kljub dopustom morali pripravljati na drugi val korone. Torej še en val zarote je bil pričakovan. Topli meseci so prehitro minili, delo v korona ambulanti, pa je potekalo tudi preko poletja. Novo delovišče z obstoječim kadrom. Zaposleni v zdravstvu smo si komaj malo oddahnili, ko se nam je po dobrem mesecu jeseni, že približeval drugi val korone. Socialno varstveni zavodi na gorenjskem so dobili skupino koordinatorjev, ki jim je pomagala pripraviti prostore za rdečo in sivo cono. Vsi SVZ so imeli organizirana izobraževanja s področja preprečevanja in obvladovanja okužb ter o uporabi osebne varovalne opreme (OVO). Na delavnicah so se vsi zaposleni oblačili v OVO in se tako pripravili na čas, ko se okužbe pojavile v njihovi ustanovi. V SVZ, sem kot koordinator, preigravala scenarije, kako bi bilo najbolje vzpostaviti čiste nečiste poti, kako bodo zaposleni imeli vse kar potrebujejo, kako bomo omejili prenose okužb, kako bodo zagotovili kader, ko ga ne bo, ... Izzivi korone so se vrstili iz dneva v dan. Resnica pa je bila, da ni bilo videti rešitve. OZG je organiziral korona ambulante, mesta za odvzem PCR brisov, triažo na vseh vhodih. Vstop v zdravstvene domove je potekal preko triaže zdravstvenega osebja.  Bolnišnica je pripravila kovid oddelek, kjer so skrbeli za prve kovid pozitivne paciente, prav tako Klinika kjer je bilo pozitivnih pacientov največ.

Bolj smo se bližali zimskemu obdobju več izzivov nam je prihajalo naproti. Že tako malo kadra je moralo opravljati še dodatno delo. Pa ne da bi tarnali, da ne zmoremo. Opravili smo tudi dodatne  ure v službi samo, da smo izvedli vse aktivnosti, ki so nam jih nalagali novi izzivi. SVZ so se sočili s prvimi primeri korone in koordinatorji smo imeli polne roke dela. Dnevno smo se slišali po telefonu, obiskovali zavode in skušali svetovati, pomagati po svojih najboljših močeh. Primeri pozitivnih covid stanovalcev so se vrstili in skupaj smo obvladovali, da ni prešlo v neobvladljivo situacijo. Posamezni zavodi so potrebovali še dodatne zunanje lokacije za namestitev stanovalcev v rdeče cone in tudi za te nam je uspelo poskrbeti. 

Primarno zdravstveno varstvo pa je dnevno povečevalo število odvzetih brisov in žal se je povečevalo tudi število pozitivnih primerov. Epidemija nas je že drugič zaprla s svoje domove, policijska ura omejila izhod po 21.00 uri in vse trgovine so morale zapreti svoja vrata. Javni prevoz je obstal in tudi tisti, ki so še hodili v službo so kar naenkrat imeli pred seboj novi izziv, kako priti v službo. 

Bolnišnične postelje so postajale covid postelje in tudi bolnišnica se ni mogla več izogniti covid pozitivnim pacientom. Rdeče in sive cone so postale del našega vsakdana in prav tako PCR brisi. 

Komaj smo uspeli obvladati to kaotično stanje polnih oddelkov v bolnišnici, okuženih v SVZ in prepolnih kovid ambulant na primarnem nivoju, že so prihajali novi izzivi.  Resnica božično novoletnega časa je bila, da se lahko v pičlih dveh najbolj prazničnih dneh , družimo z družinskimi člani in se končno srečamo po vseh teh mesecih omejevanja stikov. Žal je bila v ponovoletnem času nova resnica ta, da se je stanje okužb povečalo in je postalo težko obvladljivo. Obljuba, da se otroci vrnejo v šole se ni izpolnila v prvem tednu, ampak je morala še malo počakati. Prvi po-novoletni teden pa je nam zdravstvenim delavcem in strokovnim sodelavcem prinesel nove izzive, hitre teste. Testiranje s hitrimi testi za občane. Primarno zdravstveno varstvo je moralo čez noč poskrbeti za množična testiranja z že obstoječim kadrom, ki je izvajal že mnogo drugih s kovidom povezanih aktivnosti. Pa smo se tudi tokrat organizirali in pričeli z izvajanjem testiranja. Eni v zdravstvenih domovih, drugi v občinskih prostorih. Pa smo se spraševali, le kdo bi se želel testirati. Pa so se in to tako množično, da smo vsak dan morali kakšnega zavrniti, ker smo vedno opravljali delo preko predpisanega delovnega časa. Da nam še ne bi zmanjkalo izzivov smo dobili hitro še enega. Testirati učitelje osnovnih šol in vzgojitelje vrtcev, pa seveda še tehnično osebje, ki bo prav tako prišlo v šolo. Le kaj nas bo še lahko presenetilo smo se spraševali. Nov izziv, ki je potrkal na naše zdravstvene ustanove, je bilo cepljenje. Najprej je bilo potrebno cepiti zaposlene v zdravstvenih ustanovah in SVZ. Velik izziv spet za skromne ekipe primarnega varstva. Cepljeni so bili zaposleni in stanovalci v SVZ, s prvo in nato še z drugo dozo. Pa novi izziv, zbrati prijave za cepljenje najstarejših in še en izziv, te najstarejše cepiti enkrat in še drugič. Torej ekipa, ki je morala prekiniti svoje delo na primarnem nivoju zdaj cepi, testira, izvaja covid ambulante, izvaja triažo na vhodih in skrbi za PCR testiranje. V tem času se je število okuženih počasi začelo zmanjševati, cepljenje je opravilo svoje delo, SVZ obvladujejo svoja okolja, bolnišnice pa prav tako. Medtem pa se primarno varstvo sooča z novimi izzivi in novimi aktivnostmi.  Bolj ko se ukrepi v okolici odpravljajo, več izzivov imajo zaposleni v zdravstvu. Vsak teden več opravljenih hitrih testov, saj so se šolnikom in vzgojiteljem pridružili še novi šolniki višjih razredov osnovnih šol, pa srednjih šol in še trgovci in še in še, ne bo konca. Prav tako vsak teden prihaja več cepiva in ekipa za cepljenje bo vedno težje opravljala delo. 

Če torej povzamem je resnica v tem, da je v naše delo prišlo mnogo izzivov, ki so naše delovne vsakdanjike obrnili na glavo. Naše osebno življenje se je ustavilo, prosti dnevi in dopusti niso samoumevni, ampak prej redka izjema, mnogo zdravstvenih delavcev je zbolelo in tako je bila velika večina delujočih že na koncu svojih moči. Zaposleni smo priskočili na pomoč tudi izven svoje delovne organizacije. Izzivi, nova delovišča, testiranja, cepljenja, obvladovanje okužb na vseh področjih in obvarovanje stanovalcev v SVZ. Resnica pa je tudi, da smo se v tem času soočali z jeznimi, sovražno nastrojenimi posamezniki, ki so bili prepričani, da opravljamo neko zarotniško poslanstvo, pa še dobro plačani smo za to. Čas epidemije je prinesel izzive in resnice o tem, koliko je spoštovan naš poklic, cenjeno naše delo. Resnica pa je tudi v tem, da smo tako kot vedno stopili skupaj in skupnimi močmi sledili izzivom. Torej ali je korona resnica ali izziv? Resnica je v tem, da je korona prinesla polno izzivov. Zagotovo nas vse čaka še en izziv in sicer, kako se vrniti nazaj tja, kjer smo bili pred marcem 2020.

 

Poročilo pripravil/-a: Alenka Bijol, predsednica DMSBZT Gorenjske