OKOLICA IN IZLETI

 

 

TRIGLAV (2864 m)

 

Najvišji vrh Slovenije je Julius Kugy poimenoval 'kraljestvo'. Večina ljudi je prepričanih, da je Triglav dobil ime po treh vrhovih (glavah), vendar temu ni tako. Od daleč izgleda kot ošiljena piramida, sam vrh pa je stičišče treh grebenov s severa, vzhoda in juga. Z 2864 metri je Triglav najvišji vrh Julijskih Alp. Že v preteklosti je bil simbol slovenskega naroda, od samostojnosti (1991) dalje pa je tudi državni simbol. Vrh je bil prvič osvojen 26.8.1778 (iz Bohinja). Leta 1895 je bil na vrhu postavljen Aljažev stolp. Letno očaka Julijskih Alp obišče 40.000 planincev, zato pot na Triglav lahko zasluženo imenujemo slovenska romarska pot.
 

 

JULIJSKE ALPE


Največja in najvišja alpska visokogorska skupina v Sloveniji je del največjega evropskega gorstva Alp. Ime so dobile po rimski naselbini Forum Iulii, t.j. današnji Čedad. Ena tretjina Julijskih Alp je v Italiji, večino ozemlja v Sloveniji pa pokriva Triglavski narodni park.

 

V preteklosti je prebivalstvo na območju Julijskih Alp živelo od kmetijstva, gozdarstva in rudarstva. V zadnjih 100-150 letih se je vloga turizma izredno povečala; zgrajenih je bilo 49 planinskih postojank. Pozimi so aktualna visokogorska smučarska središča (Kanin, Kobla, Zatrnik, Vogel) in dolinski smučarski centri (Kranjska Gora, Kanalska dolina in Tromeja, Trbiž in Višarje). Turistično privlačnost povečujeta še ledeniški jezeri v Bohinju in na Bledu.

 

 

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

 

Ime je dobil po najvišji slovenski gori, ki se dviguje v osrčju parka. Nacionalni park se razprostira na severozahodu države na območju Vzhodnih Julijskih Alp. Upravno je ozemlje razdeljeno med 7 občin, znotraj ozemlja leži 25 naselij, upravlja ga Javni zavod TNP.

 

Prvo idejo o narodnem parku je že leta 1908 podal prof. Anton Belar (o parku nad Komarčo), ki je bil nato uresničen v letu 1924. Leta 1981 se park razširi na današnjo velikost 83.807 ha ozemlja, ki se deli na osrednji del (55.332 ha) in obrobni del (28.475 ha). Namen TNP je varovati največje naravne vrednote narodnega in mednarodnega pomena, skrbeti za kulturno krajino in ohraniti kulturno dediščino, zagotavljanje možnosti za življenje stalno naseljenega prebivalstva v parku in za sonaravni razvoj, usmerjanje obiskovalcev v doživljanje narave in njej ustrezajoče vrste rekreacije.

 

 

KARAVANKE

 

Mejno gorovje med Slovenijo in Avstrijo ima značilno vzhod-zahod smer hrbtov in dolin, ki si sledijo kot karavana; od tod izvira ime Karavanke. Gorska veriga je dolga okoli 100 kilometrov. Zahodni del je višji, tu sta najvišja vrhova Stol 2236 m in Kepa 2143 m, ki sta priljubljeni planinski točki. Čez Karavanke je vedno tekel živahen promet, še vedno potekajo ceste čez iste prevale  Jezerski vrh 1218m, Ljubelj 1058m, Korensko sedlo 1073m. Razvil se je gorski turizem (19 planinskih domov) in smučarska središča – Peč, Peca, Zelenica.

 

 

ORGANIZIRANI IZLETI

 

Turistično društvo Dovje - Mojstrana vsako poletje dvakrat tedensko organizira vodene izlete. Vodenje je brezplačno in je namenjeno motivaciji gostov, da spoznajo tudi nekatere manj znane vrhove v Karavankah in Julijcih.

 

dan

ura

variante izleta

okvirno trajanje

vodnik

torek

7.00

Baba (Karavanke)

Jerebikovec (Mežakla)

Vrtaška planina in Sleme

6 h

4 h

6 h

Marko Osredkar

četrtek

9.00

Kanjon Kloma

Črna gora

Planina Rožca

2 h

3 h

2 h

Franc Voga

 

 

 

PREDLOGI ZA IZLETE

 

Predstavljamo Vam le nekaj izmed možnosti za planinske ture in turistične izlete. Podrobnejše informacije in ustrezne zemljevide dobite na recepciji kampa Kamne ali na Turističnem društvu v Mojstrani.

 

cilj izleta

izhodišče

čas hoje v 1 smer

zahtevnost

slap Peričnik

Mojstrana

1 h

**

dolina Vrata – pod Galerijami

Mojstrana

2,5 h

**

Triglavska severna stena

Aljažev dom

1 h

**

Ravne (Karavanke)

Dovje (kamp)

2 h

*

sotočje Mlince (Karavanke)

Dovje (kamp)

2 h

*

dolina Radovne

Mojstrana

1 h

*

dolina Krme

Radovna

1 h

*

Luknja

Aljažev dom

3 h (obe smeri)

***

Kepa

sotočje Mlince

5 h (obe smeri)

****



Opomba:

Zahtevnost raste s številom zvezdic 1-5, kjer so z eno ali dvema zvezdicama označeni izleti, s tremi zvezdicami ali več pa planinske ture.